Najbolj učinkoviti ljudje v podjetju so tisti, ki dobro rešujejo krizne situacije – nepričakovane in nenačrtovane dogodke, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, da se preprečijo hujše posledice.  Običajen izraz za spopadanje s kriznimi situacijami je “gašenje požara”.

“Gašenje požara” zajema reševanje različnih dogodkov, od razmeroma preprostih, kot je tolažba nezadovoljne stranke, do reševanja velikih kriznih proizvodnih ali kadrovskih zapletov. Tudi najboljše načrtovanje in usposabljanje ne uspeta preprečiti občasnih nepredvidenih zapletov, ki jih je potrebno rešiti takoj in na kraju samem. Ko se pokvarijo pomembni stroji, ko zbolijo ključni ljudje ali pa na vaše delo vplivajo zunanje okoliščine, je potrebno izvesti prilagoditve.

Ko pride do krize, lahko izgubo časa in drugih resursov zmanjšajte tako, da upoštevate spodnje predloge:

– Ostanite mirni. Kriza pomeni, da je nekaj zunaj običajnega nadzora. Če poleg tega izgubite še nadzor nad svojimi čustvi, boste težko sprejemali racionalne odločitve, ki bodo v danem trenutku najbolj primerne. Recite si: “Pod takšnim pritiskom sem rešil že težje probleme. Tudi tega lahko rešim.” Vaše umirjeno, objektivno sprejemanje situacije in predpostavka, da je situacijo mogoče rešiti, bosta vplivali na to, da boste tako vi kot ljudje okoli vas ostali mirni in sposobni, da situacijo čimprej ponovno obvladate.

– Ugotovite kateri problem je najpomembnejši. Ko pride do krizne situacije, bo zaradi nje zagotovo nekaj izgubljeno – bodisi čas, denar ali material. Odločite se, katero izgubo je mogoče tolerirati in kateri izgubi se je potrebno izogniti. Ugotovite kaj je glavni problem, tako da se boste lahko takoj odzvali na pravo težavo. Vaš cilj je rešiti zaplet in ponovno pridobiti nadzor ne da bi pri tem prišlo do resne izgube. Na primer: prišlo je do okvare, ki bo povzročila zamudo pri proizvodnji komponente, potrebne za realizacijo pomembnega naročila. Zavedate se, da bi zamuda pri dobavi pomenila precejšnjo izgubo za vašo najpomembnejšo stranko. Neizpolnitev obveznosti do te stranke je izguba, ki si je ne morete privoščiti. V takem primeru bi bilo smiselno, da odobrite nadurno delo za popravilo proizvodnje linije ali pa da kritično komponento prestavite na drugo proizvodno linijo in odložite delo na manj pomembnem naročilu.

– Čim prej vzpostavite normalne pogoje dela. Cilj kriznega upravljanja je, da prevzamete osebni nadzor nad situacijo le za toliko časa, za kolikor je to potrebno. Predlagajte, ukrepajte, dajte navodila, nato pa se umaknite; dovolite, da delo dokonča oseba, ki je sicer zadolžena za to področje. Ponudite le pomoč, ki je potrebna v trenutni situaciji, nato pa zaupajte svojim ljudem, da bodo zadevo sami izpeljali do konca.

– Iz vsake krize se nekaj naučite. Reševanje vsake krize mora neposredno prispevati k preprečevanju kriz v prihodnosti. Ko se napetost konča in se razmere normalizirajo, organizirajte sestanek, na katerem se z vpletenimi pogovorite o krizi. Ugotovite, kako se lahko v bodoče izognete podobnim kriznim situacijam. Naj bo srečanje priložnost za usposabljanje in načrtovanje, ne pa sestanek, na katerem boste iskali krivce. Več kot se bodo člani ekipe novega naučili o kriznem upravljanju, bolj bodo sposobni obvladovati prihodnje izredne razmere in manj se bo potrebno vključevati vam.

Nataša Boncelj Ažman, LMI Slovenija